Poročilo s prvega FADE IN: Simpozij končan s primerjavo pogojev dela v regiji

Proti koncu maja 2023 so se na platno Slovenske kinote- ke vrnili trije filmi: Jezdeca (2022, r. D. Mencej), Zgodbe iz kostanjevih gozdov (2019, r. G. Božič) in Morena (2021, r. A. Alamat Kusijanović).

Na ogled so bili v sklopu FADE IN pogovorov z ustvarjalci, da bi občinstvo prepoznalo v prvem dva toka misli montažerjev Andreja Nagodeta in Matica Drakulića, #v drugem zajem slike iz fotokemičnega medija, ki ga je v sodelovanju z režiserjem vodil Edmond Laccon, v tretjem doprinos barvne korekcije (Emil Svetlik) in zvoka ( Julij Zornik) k specifiki okolja.

Med prisotnimi strokovnjaki so bili tudi montažerji Jelica Đokić, Miodrag Medigović, Siniša Bokan ter Višnja Skorin, vsestranski televizijec Zijad Mehić, supervizor vizualnih učinkov Bogdan Amidžić ter oblikovalec zvo ka Julij Zornik. S predavanji so poleg ožje stroke nagovorili številne študente ter nekaj vidnih producentov in ostalih filmskih delavcev.

V dveh dneh je prvič organizirani simpozij pritegnil več kot 400 obiskovalcev.

Predavanja prvega simpozija Fade In so potekala v Slovenski kinoteki (foto: Sara Gjergek, Miran Bratuš)

Zadnji dan je bil namenjen zgolj in samo zaprti okrogli mizi o nedavnih spremembah avtorskega prava in polo- žaju postprodukcijskih ustvarjalcev v državah regije.

Andrej Nagode je uvodoma orisal razmere v Sloveniji: ob spremembah obeh krovnih zakonov avtorskega prava (ZASP in ZKUASP) oktobra 2022 montažerji in obli- kovalci zvoka niso pridobili statusa soavtorjev, se je pa oblikovalcem zvoka priznalo pravice izvajalcev. Glede na močno podporo krovne organizacije ZDSFU in ostalih stanovskih društev, AGRFT ter kolektivne organizacije AIPA pričakuje DPPU, da se bo »spregled« v prihajajo- čih spremembah zakona popravil.

Olga Michalik živi in dela v Ljubljani, a ohranja stike s Poljsko, zato dobro pozna tamkajšnji model: soavtorski doprinos se ureja od projekta do projekta, glede na vrsto/zahtevnost projekta se izoblikuje seznam in določi deleže, za nekatere skupine pa minimalni delež določa in zahteva že regulator.

Višnja Skorin je orisala zaplet na Hrvaškem: Ena od prilagoditev zakonodaje pred vstopom v EU je bil tudi izbris direktorjev fotografije s seznama upravičencev, a na srečo se je stroka hitro aktivirala, tako da jim je bil status vrnjen.

Od letošnje pomladi so tudi montažerji soavtorji, vendar z manjšim deležem. Producenti so se v njihovo korist že odrekli delu sredstev, režiserji pa (zaenkrat) molčijo.

V zakonu uporabljeni nekoliko zastareli termin »monta- žer slike in zvoka« bi nekateri zamenjali z »montažer«, a bi se s tem po mnenju Skorin zanemarilo oblikovalce zvoka, saj zvok ni vključen v nobeno drugo definicijo. Kljub pomislekom so nekateri njeni kolegi ustanovili društvo montažerjev, ostali pa še vedno delujejo v krovni organizaciji filmskih ustvarjalcev.

Jelica Đokić, ki montira od 1970-ih, se je z nasmeškom spomnila, kako so se filmski delavci v bivši državi soavtorskih nazivov otepali zaradi večjih obdavčitev.

Tudi v Srbiji že nekaj let kot kolektivna organizacija deluje združenje avtorjev, nedavno pa so ustanovili montažersko društvo, ki želi zastopati svoje članstvo tudi pri urejanju pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja – srbski sistem takšno reprezentativnost dopušča.

Veliki preobrat naj bi prinesel krovni zakon o kinemato- grafiji, ki montažerje obravnava kot avtorje prispevkov, v doslejšnji produkcijski praksi pa so celo podpisovali po- godbe s popolnim odrekanjem pravic. Za Đokić je najbolj pomemtno to, da se v snovanje kinematografskega zakona vključi čim širši krog deležnikov, saj se je iz izkušenj z visokošolskim zakonom naučila, da odločevalci upošte- vajo le najširše možne konsenze.

Bogdan Amidžić je opozoril na vlogo države: Področje vizualnih učinkov doživlja v Srbiji pravi razcvet, po njih vse bolj povprašujejo tuji oz. koprodukcijski projekti, odprli so se novi studii. Oblikovalci vizualnih učinkov so dočakali boljše delovne pogoje šele, ko je država od podjetij, za katere samozaposleni opravijo 80 % svojih mesečnih storitev, zahtevala sklenitev pogodb o zaposlitvi. Nenazadnje imajo končno prvič urejen tudi delovni čas. Relativno mlada srbska industrija vizualnih učinkov se zgleduje po londonski, torej začenja zahtevati boljše delovne pogoje.

Dobra stran servisnih VFX projektov je pritok denarja, ki je dvignil standard vsem sodelavcem studiev, a po nje- govem med domačimi produkcijami še ni projektov, ki bi zahtevali vrhunske vizualne učinke.

1. mednarodni simpozij oblikovanja vizualnih in zvočnih podob je tako po številu gostov in obiskovalcev kot ka- kovosti vsebin potrdil naša pričakovanja, praktično vsi udeleženci pa so izrazili željo po nadaljnjem povezova- nju obstoječih in novih regionalnih društev – ter vsakoletnem sproščenem strokovnem srečanju v Ljubljani.

Da bo FADE IN lahko kontinuirano skrbel za dvig strokovnih in profesionalnih standardov ustvarjanja, izmenjavo znanj med ustvarjalci iz regije in širše ter približal delo ustvarjalcev najširši javnosti, smo v DPPU že začeli pripravljati program 2. simpozija.


Naslovnica časopisa Megafon iz februarja 2024 (oblikovanje: Polonca Peterca)

Poročilo je bilo objavljeno v reviji Megafon, ki jo izdaja AIPA k. o. Revijo lahko v celoti preberete na njihovi spletn istrani ali prenesete PDF februarske številke.

Comments are closed.